Potrošniki v Sloveniji že poznajo sistem sezonskih razprodaj tekstilnega blaga in obutve.  Trgovci morajo pri sezonskih razprodajah spoštovati veljavno zakonodajo in pravila: 

•  Kako bodo potekale poletne sezonske razprodaje in do kdaj?
  Pravila GZS Podjetniško trgovske zbornice (2008) pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve določajo začetek poletne razprodaje vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu juliju, letos torej  11.7.2016. 
  Trajanje sezonske razprodaje določi vsak trgovec sam, če se za razprodajo odloči, vendar do največ 60 dni.

• Kakšne  dolžnosti opravljajo prodajalci?
  Prodajalec mora svojo razprodajo objaviti na krajevno običajen način. V objavi mora navesti podatke o vrsti blaga, odstotek znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Pozoren mora biti na to, da je blago, ki je na razprodaji označeno s ceno pred znižanjem in z novo, torej znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj ¼ vrednosti blaga, ki je na razprodaji.
  Če se trgovec ne odloči za sezonsko razprodajo, lahko v tem času, ali pred njo, neovirano izvaja akcije, ugodnosti ali popuste, vendar mora v vsakem primeru upoštevati zakonodajo s tega področja, Zakon o varstvu potrošnikov (UL RS, št.20/98, s spremembami in Pravila GZS Podjetniško trgovske zbornice  ), kot tudi določbe Zakona o varstvu potrošnika pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
• Kakšna je alternativa razprodaj ?
  Trgovec lahko v času razprodaje ali pred njo izvaja druge oblike pospeševanja prodaje (akcije, ugodno, popusti, itd...). Pri navedenih oblikah ni potrebno upoštevati 28. člena ZVpot, na ostale določbe tega zakona  in ZVPNNP pa je še vedno potrebno paziti.

• In kakšne so pravice kupcev?
Pomembno je, da pri svojih pravicah znajo ločiti med stvarno napako –  napako na izdelku samem ter med vračilom oziroma zamenjavo izdelka v primeru, ko izdelek kupcu ni več všeč ali si je premislil.
V primeru stvarne napake, se kupcem te njihove pravice ne smejo omejevati in veljajo tudi v času razprodaje. V drugem primeru, ko pa si je kupec premislil in želi vrniti izdelek, ki nima napake, pa je stvar poslovne odločitve posameznega trgovca oziroma njegovega dogovora s stranko ali ji bo ugodil ali ne.