Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO-MED, je del SRP- medicina, o katerem smo že pisali. Prijava je bila oddana 14. novembra in SLO-MED poleg UL Biotehniške fakultete vodi horizontalo AKTIVNO IN ZDRAVO STARANJE.

Strategija pametne specializacije je ključni vladni dokument na področju inovativnosti, na podlagi katerega bo ta usmerjala razvojno politiko. SRIP predstavljajo osrednjo institucionalno obliko na ravni področij uporabe. Preko SRIP bo spodbujeno sistemsko in dolgoročno sodelovanje deležnikov na posameznem področju med njimi samimi, navzven ter do države. Po ustanovitvi bodo partnerstva pripravila akcijske načrte, na osnovi česar bo med drugim prišlo do nadaljnjega osredotočanja fokusnih področij in tesnejšega usklajevanja razvojnih politik z državo. Cilj javnega razpisa je vzpostaviti partnerstva na vseh prednostnih področjih uporabe veljavne strategije pametne specializacije. Javni razpis se bo izvajal v treh fazah. Na podlagi prijav na prvo fazo javnega razpisa se bodo izbrali SRIP, ki bodo pripravili akcijske načrte za svoje delovanje. Potrjeni akcijski načrti bodo podlaga za predložitev prijav SRIP ter tudi posameznih verig vrednosti in horizontalnih mrež kot samostojnih inovacijskih grozdov v okviru posameznega SRIP, na drugo fazo javnega razpisa. Predložitev prijav na tretjo fazo razpisa bo potekala na podlagi rezultatov vrednotenja delovanja SRIP konec leta 2018.

EU in Mehika sta začeli pogajanja za modernizacijo obstoječega trgovinskega sporazuma, ki bo nadaljnje liberaliziral trgovinske tokove med pogodbenicama, ter vključeval tudi regulatorno sodelovanje, pravila ter sistem investicijske zaščite. V okviru teh pogajanj ima Slovenija možnost, da izrazi svoje potrebe, glede katerih področjih imajo željo po dodatnem odpiranju ter tudi na katerih področjih se ne želijo odpreti mehiški strani (zaradi eventuelne močne konkurence). Poleg tega se bo v okviru pogajanj reševalo tudi težave zaradi netarifnih ovir, zato je smiselno izpostaviti tudi težave s katerimi se slovenska podjetja soočajo na mehiškem trgu (to so lahko tudi težave zaradi obstoječe tehnične zakonodaje, problemi zaradi nepriznavanja določenih certifikatov ali karkoli podobnega). Prosimo vas, da morebitne želje, pripombe ali zadržke glede predvidenega sporazuma z Mehiko sporočite najkasneje do 7. 11. 2016, da jih bomo še pravočasno posredovali na EK, ki bo vodila pogajanja. Pripombe pošljite na naslov: polona.mezan@gzs.si.

18. oktobra 2016 je potekal letni zbor članov SLO-MED-a, kjer so člani sprejeli informacije o: - sistemskem lobiranju GZS (kako pravilno lobirati, ko gre za nejavne sestanke z državnimi organi), - o sistemu dela na zakonodajnih področjih, s katerimi se ukvarja SLO-MED (delo poteka na zakonodajnih področjih: centralnega javnega razpisa, etičnega kodeksa (katerega glavni pripravljavec je MedTech in se dotika dovoljenih nagrad zdravnikom in bolnišničnim ustanovam) in ZZZS - predlogi novih Pravilnikov), - o finančnem stanju združenja in programu dela za leto 2017 - stanju v posameznih področnih skupinah (povzetki vodij skupin inko, diabetes, stoma, CJN, Sejem Medical (ponovno v partnerstvu s Pomurskim sejmom od 6. do 8. aprila 2017), Pravilniki ZZZS, rana, ustanovitev nove skupine za etični kodeks v sodelovanju s SIEDMO)

Kako sploh začeti z registracijo blagovne znamke? Postopek registracije blagovne znamke se začne s preverbo zasedenosti blagovne znamke in registrabilnosti. Pri tem se preverja, če enaka ali podobna registrirana blagovna znamka že obstaja, prav tako, če je znak oziroma logotip sploh možno registrirati kot znamko. Nato se izdela zahteva za registracijo. »Po vložitvi formalno popolne zahteve, Urad za intelektualno lastnino, v primeru evropske in mednarodne pa Evropski in Svetovni urad za intelektualno lastnino, objavi prijavo znamke. Takrat začne teči trimesečni rok za ugovor, v katerem lahko tretje osebe ugovarjajo registraciji znamke, če menijo, da je prijavljena znamka enaka ali preveč podobna njihovi.« Koliko stane registracija v Sloveniji ….

Evropska unija in Republika Indonezija septembra 2016 začenjata s pogajanji za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum z Indonezijo, ki naj bi poleg odprave večine carin obsegal tudi določbe s področja tehničnih ovir trgovini (standardov in certifikatov), pravil o poreklu, storitev in investicij, fitosanitarnih ukrepov, javnih naročil, intelektualne lastnine ipd., bo dodatno odprl indonezijski trg tudi slovenskim podjetjem. Da bi bile določbe sporazuma čim bolj relevantne za slovensko gospodarstvo, želijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo identificirati interese slovenskih podjetij, ki že poslujejo oziroma nameravajo poslovati z indonezijskim tržiščem, vključno z morebitnimi trgovinskimi ovirami, s katerimi se pri tem srečujejo, kar bo služilo kot podlaga za aktivno sodelovanje z Evropsko komisijo v procesu pogajanj. Vabimo, da nam posredujete povratno informacijo o svojih specifičnih interesih in še posebno o ovirah, s katerimi se pri poslovanju s to državo soočate (carine in necarinske ovire, omejitve pri opravljanju storitvenih dejavnosti ali pridobivanju javnih naročil itd.). Dobrodošle bodo tudi informacije o morebitnih defenzivnih interesih. Prosimo, da vse informacije posredujete na e-naslova: suzana.papez-skubic@gov.si in eutrade.mg@gov.si, do 7. 10. 2016.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na svoji spletni strani objavilo nov seznam harmoniziranih slovenskih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016 in 17/11-ZTZPUS-1). Navedeni seznam je istoveten seznamu harmoniziranih evropskih standardov, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 293, dne 12. avgusta 2016 in nadomešča vse predhodne sezname.

Na demografsko skupino potrošnikov nad 50 let pri načrtovanju oglaševalskih in prodajnih aktivnosti mnogi pogosto pozabljajo, a pozor − rezultati raziskav kažejo, da ima ta generacija pomemben vpliv na različne sektorje, med drugim tudi na področje uporabe spleta in spletnega nakupovanja. Poimenujemo jih lahko tudi kot digitalne imigrante, ki so odraščali brez interneta, a so zaradi priročnosti sčasoma prevzeli spletno tehnologijo. Na portalu sMind so pred kratkim objavili članek o tem, na katere starostne skupine se morajo osredotočiti spletni trgovci. Podatki raziskave Shopper’s Mind 2015 so pokazali, da so potrošniki od 25 do 35 let glavna ciljna skupina, vendar pa je v skupini 45 do 84 let delež posameznikov, ki že imajo izkušnjo s spletnim nakupovanjem, presenetljivo visok glede na splošno prepričanje in znaša čez 70 %. Od teh jih vsaj en nakup mesečno opravi že slaba petina, enak odstotek jih nakupuje redno, občasno več kot tretjina.

Se pri vsakodnevnem delu kdaj vprašate, koliko je vredna nova stranka? Si pred pripravo dogodka, sejemskega nastopa ali promocijske aktivnosti postavite cilj, koliko novih strank boste nagovorili ali pridobili? Pri delu s strankami redno opažamo, da je vrednost stranke popolnoma pozabljena in da se projekti načrtujejo kar brez tega. Ker seveda nismo naivni, v na pamet izvedene projekte ne investiramo veliko, zato pa izvajamo aktivnosti, ki niso dovolj dobre, ne dosežejo ciljev in samo podkrepijo naše prepričanje, da smo za njih porabili preveč.

Za vas mora biti sejem skrbno načrtovan dogodek, s katerega boste nekaj odnesli. Nove potencialne stranke, zaslužek iz neposredne prodaje ali sklenjen posel. Na sejmu se morate pokazati v najboljši možni luči in navdušiti vse, obiskovalce in konkurente. To pa boste dosegli s pravim pristopom, načrtovanjem in jasno postavljenimi cilji. Če niste povsem prepričani, kako se lotiti priprav na sejem, preberite sejemski zapis in ne spreglejte tokratnega bonusa – hitrega vodiča pod naslovom Lista opravil za udeležbo na sejmu.