V četrtek 21. novembra je v GH Bernardin potekala okrogla miza z naslovom Kako z roko v roki do transparentnega javnega naročanja v zdravstvu?, ki jo je organiziralo naše združenje. Na okrogli mizi so poleg predstavnic združenja SLO-MED - mag. Mojce Šimnic Šolinc in Andreje Gradišar, sodelovali tudi: - mag. Iztok Povše (UKC Ljubljana), - mag. Margareta Guček Zakošek (SB Celje), - mag. Simon Vrhunec (Medicinski center Barsos), - dr. Duša Hlade Zore (zastopnica pacientovih pravic), - Samo Červek (Državna revizijska komisija) interaktivno pa sta se v diskusijo vključevala tudi g. Hans Bax iz MedTech Europe in dr. Damir Detić, predsednik hrvaškega združenja CROMED. Sodelujoči so izpostavili ključne izzive, s katerimi se kot deležniki soočajo pri javnem naročanju medicinskega materiala in podali predloge možnih rešitev. Ključni poudarki oz. zaključki okrogle mize so: • Politične odločitve morajo biti izvzete pri spremembah zakonodaje s področja javnih naročil. Pravno varstvo mora biti poenostavljeno in praktično, potrebna je zakonitost in hitro odločanje. Pri vpeljavi sprememb na tem področju morata biti vključena tako zakonodajna kot izvršilna oblast. Odločitev o sankcijah pri neupoštevanju zakonodaje mora biti različna oz. prilagojena, glede na predmet javnega naročanja (kot so medicinski pripomočki) • Za dobro implementacijo javnega naročanja v zdravstvu, ki bo kvalitetno in transparentno, je potreben dialog med vsemi vpletenimi deležniki. V ta namen pa je potrebno najprej opredeliti prioritete bolnišnic in zdravstveni izid za pacienta ter v skladu s tem določiti karakteristike izdelka, ki bo zasledoval prej omenjene cilje. Pri tem si lahko pomagamo tudi z implementacijo dobrih praks, ki so že uveljavljene v tujini. • Izbira izdelka preko sistema javnega naročanja naj temelji na načelih varne, kakovostne, primerne in dostopne oskrbe pacienta. Pomembna je tudi pojasnilna dolžnost strokovnjaka do pacienta. Ta okrogla miza je bila uvod v dialog med deležniki pri javnem naročanju v zdravstvu in pripravo standardov in smernic za javno naročanje posameznih skupin medicinskih pripomočkov. Vsi sodelujoči so izrazili tudi pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri pripravi teh smernic, kar je za nas pomemben korak. Podrobnejšo vsebino zaključkov okrogle mize bomo v kratkem objavili na naši spletni strani in nadaljevali z aktivnostmi za pripravo smernic, o čemer vas bomo sproti obveščali.

21. novembra 2019 bo v okviru 28. konference SZKO (Slovensko združenje za kakovost in odličnost) potekal program Združenja SLO-MED. Glavni program je okrogla miza z različnimi deležniki javnega naročanja v zdravstvu s ciljem postavitve smernic javnega naročanja v zdravstvu, namenom vzpostavitve partnerskega odnosa med deležniki kot so npr. MZ, MJU, KPK, industrija za uresničevanje zastavljenega cilja. ZAKAJ? Ker so naši (različni deležniki v procesu) pogledi in stališča različni. S pomočjo medsebojnih razgovorov, želimo vsi pridobiti celosten pogled na trenutno problematiko javnega naročanja v zdravstvu.

13. septembra 2019 ob 9 ih na GZS v dvorani A, vas vabimo na brezplačni dogodek, ki povezuje kreativno industrijo in proizvodnjo. Dogodek je namenjen predstavnikom kulturne in kreativne industrije ter razvojnikom in inovatorjem iz industrije. Z dogodkom želimo spodbuditi predstavnike kreativnih industrij k sodelovanju s podjetji naprednih proizvodenj in pokazati priložnosti za povezovanje, ki izhajajo iz novih razvojnih izzivov, kot so digitalizacija, krožno gospodarstvo, novi materiali, idr.

Od 31.7.2019 dalje veljajo nova pravila EU za vzpostavitev pravičnega, preglednega, inovativnega in zaupanja vrednega okolja za podjetja in trgovce, ki pri poslovanju uporabljajo spletne platforme, vključno s spletnimi tržnicami, spletnimi mesti za rezervacije, trgovinami z aplikacijami in iskalniki. Pravila se bodo neposredno uporabljala od 12. julija 2020 v vseh državah članicah EU. Enotni sklop pravil na ravni EU določa obveznosti za spletne platforme in iskalnike na enotnem trgu, zaradi česar podjetja lažje razumejo svoje pravice, zlasti glede razvrščanja rezultatov iskanja, dostopa do podatkov in reševanja sporov. Enotna pravila bodo zaradi boljše konkurence in s tem večje izbire blaga in storitev, boljše kakovosti in nižjih cen prinesla koristi tudi potrošnikom.

Ali imate kakšno računovodsko vprašanje? Morda potrebujete davčni nasvet? Na računovodskem servisu Unija XS vam bodo z veseljem pomagali saj so partnerji GZS PTZ in skupaj želimo za vas pripraviti učinkovito delavnico. Vaše dileme bomo razrešili tako, da bomo odgovore na vaša vprašanja predstavili na Podjetniških klepetih za posameznike ali specifično sekcijo/združenje , kjer bomo potem lahko še dodatno poklepetali in pogledali konkretne primere iz prakse. Pozivamo vse člane in predsednike sekcij/združenj, da pripravijo vprašanja in nam jih pošljejo na naslov ptz@gzs.si, najkasneje do 1. julija 2019. Jeseni bomo za vas organizirali delavnice, kjer se bomo lahko posvetili posameznemu področju ali organizirali splošno delavnico za vse člane.

3. junija 2019 so se sestali člani GZS PTZ SLO-MED in člani SIEDME, kot pridruženi člani. Izvolili so novo podpredsednico SLO-MED-a gospo Marušo Krkoč iz podjetja VPD BLED d.o.o. in novega predstavnika nadzornega odbora za finance G. Rudija Šulerja iz podjetja PAUL HARTMANN ADRIATIC D.O.O. Seznanili so se s programom dela 2019 in poročilom dela 2018, potrdili so ustanovitev etične komisije po MedTech kodeksu, ki šteje pet članov in se udeležili delavnice z g. Nikom Škrlecem. Delavnica je bila vsebinsko usmerjena v MedTech etični kodeks - tehnike pomnenja .

14. junija bo Združenje proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov SLO-MED vabljeno na javno razpravo na temo novih Pravil OZZ. Javna razprava je objavljena na e demokraciji.

15. aprila 2019 sprejet Pravilnik o pristojbinah medicinskih pripomočkov. S tem pravilnikom se določa vrsta in višina pristojbin, ki jih v skladu z Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09; v nadaljnjem besedilu: zakon), plača predlagatelj zadevnega postopka Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP)

Danes 15. aprila 2019 je bil na podlagi tretjega odstavka 62. člena Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09) sprejet Pravilnik o pristojbinah na področju medicinskih pripomočkov, ki ga izdaja minister za zdravje. S tem pravilnikom se določa vrsta in višina pristojbin, ki jih v skladu z Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/09; v nadaljnjem besedilu: zakon), plača predlagatelj zadevnega postopka Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP), in sicer: 1. letne pristojbine za spremljanja izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti in izpolnjevanja pogojev priglašenih organov, 2. pristojbine za postopek razvrstitve izdelka med medicinske pripomočke, 3. pristojbine za postopek imenovanja priglašenega organa na področju medicinskih pripomočkov, 4. pristojbine za postopek priglasitve klinične raziskave in študije ovrednotenja delovanja IVD na področju medicinskih pripomočkov oziroma njene spremembe, 5. pristojbine za vpis medicinskega pripomočka v register medicinskih pripomočkov oziroma spremembo vpisa, 6. pristojbine za opravljanje dejavnosti na področju medicinskih pripomočkov, 7. pristojbine za izdajo izjave o prosti prodaji medicinskega pripomočka, 8. pristojbine za strokovno svetovanje pri prevodu navodila za uporabo in označevanje medicinskega pripomočka, razmejitev med medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki ter razvrstitev medicinskega pripomočka v ustrezen razred.

Tržni inšpektorat RS je v zadnjem času prejel več prijav v zvezi z uporabo slovenskega jezika v trgovinah in sicer naj bi vse več podjetij omogočalo poslovanje s potrošniki v tujem jeziku (v trgovini se nahajajo tuje govoreči prodajalci), pri čemer pa ni vedno zagotovljen tudi prodajalec ki govori slovenski jezik. V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov ter Zakonom o javni rabi slovenščine, je Tržni inšpektorat RS eden izmed organov, ki izvaja nadzor nad uporabo slovenščine pri poslovanju podjetij s potrošniki. V 1. odstavku 14. člena Zakona o javni rabi slovenščine je določeno, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, pa se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Podobno določa Zakon o varstvu potrošnikov v 1. odstavku 2. člena, ko določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Tržni inšpektorat RS opaža, da so podjetja pri poslovanju s kupci kot konkurenčno prednost prepoznala zaposlovanje tuje govorečih prodajalcev, ki poleg slovensko govorečih, tujim potrošnikom zagotavljajo dodatno pozitivno izkušnjo. Pri tem je za Tržni inšpektorat RS bistvenega pomena, da ima slovenski potrošnik, ki vstopi v trgovino in ga morebiti sprva nagovori prodajalec v tujem jeziku, vedno možnost da stopi v stik s prodajalcem, ki mu bo vse potrebne informacije podal v slovenščini. Slovenski potrošnik namreč ne sme biti v slabšem položaju kot tuj potrošnik, upoštevajoč, da gre za poslovanje na ozemlju Republike Slovenije, kjer slovenski